Preskoči na glavno vsebino

Objave

The Four Agreements

  Always a good reminder :)

Ne bodi kot drugi

  Včasih.. Samo rišem, pojem, pišem. Včasih.. Pomaga samo sonček in skodelica vročega čaja in inspiracijski quoti in besedila komadov, ki sežejo do srca. Včasih.. Je najbolj zdravilna najbolj anksiozna slikarija.. In petje s pavzami za solze, ko se glas zalomi ob pomenu in spominih. Risalni listi polni barv in zamahov, se iz zdolgočasenih in žalostnih prelevijo v iskrive in vznemirljive, melodije iz pesmi v pesem prehajajo v bolj upajoče, pozitivne in samozavestne. Samozavedne ;) Včasih.. Se zavem, kako je dobro, če samo si. Brez nalepk, brez preteklosti, brez misli na prihodnost. Samo ti, tukaj in zdaj. Ugotavljam, da sem nenormalno sita tega ponorelega sveta, zadnja leta bolj in bolj.. Težim k svojemu miru, k svojemu ravnovesju in k svojim skritim kotičkom ustvarjalne energije.. Zakaaj bi jo morali deliti s svetom, zakaj bi se morali promovirati, zakaaj biti del socialnih omrežij.. Ker v to smer narekuje sodobna družba? Itak že od nekdaj nisem ravno del nje.. V bistvu mi to dejst...

You will bloom again ♡

  Sometimes there are moments of complete darkness that you must go through to find your way towards healing. There will be difficult days, moments of struggle.  Some days you will notice growth, other days you won't.  But if you keep on walking, knowing that the light isn't far away, you will slowly start to notice hope blooming in your heart again.  #poetryofdhiman

Leave the past in the past (let go&trust)

::: Po dolgem času en moj inspired zapis, mislim, da ne bo predolg.  😛  Bom zapisala res le bistvo, ki se mi je do sedaj izluščilo. Stvari, ki so se mi 'zložile' v zadnjih mesecih, da ne rečem v zadnjih dveh tednih  Lahko jih zapišem z že znanimi izreki v angleščini... Ker mi tako pač ležijo in ostajajo v mislih  Resnično so mi kot en tak opomnik vsak dan sproti..., pa upam, da kakšen mini uvid dobi še kakšna dušica, ki tole bere  🤗  Torej.. Kar mi je pomagalo, mi pomaga oz iroma kaj vedno bolj dojemam in se trudim sprejeti tudi zares, v sebi in v svojih dejanjih (and believe me, to je bil zame večletni proces). Leave the past in the past. Let go and trust what is here now and what is coming. Trust the magic of new beginnings.   Invest in people who  invest in you.  At least   look for * the balance *. Ful pomembna lekcija!!  Sem bila na hitrco, ane ane!   Ču dež:) Happy Summer Solstice, everyone!! 🌞🌞🌞 Im...

Dotik neskončnosti

~  V dlani držim To nepopisano bitje Dotik neskončnosti Poglej ga vidiš, čutiš? Bije v ritmu njenih not.. Mala pojava iskric, ki prsketajo Preplet čustev v njunih barvah Ljubljen že od nekdaj in za vedno Mežika v soju njenega sveta.. Čarobni občutki Kipeli in se vrteli v drobcih časa že milijone let V galaksije si odet Kot zvezdni prah Pripotoval na naš planet Da zasiješ in poveš, da vse je možno Da vse prihaja skupaj In da ljubezen vedno najde pot Zasije tam, kjer najbolj skeli Poboža Pomiri Ljubezen celi rane Ljubezni je mar Ljubezen pride in ostane Verjame Ne mine Ustvarja prelepe spomine In greje, ko luna zasije. Ljubezen si ti, je on in bo vedno tu V neskončni melodiji vetra Ki pluje skozi sivkina polja V nežni sapi pomladne rose Ki zjutraj zaobjame travnik In poskoči od veselja, ko se je dotakne sonce Ljubezen je v kapljicah jutranjih regratovih bilk In v malih prstkih in v prvih nasmehih Prv...

Every ending is just a new beginning ♡

 ~ Včeraj zvečer je moje srce neskončno bolelo. Krvavelo. Samo Edini na max-volume. Solze, ki mehčajo bolečino. In hvaležnost za vse kar je bilo. Čisto vse. Brez vsega tega ne bi bila jaz. Brez vsega lepega in vsega bednega in težkega ne bi bila to, kar sem. Močna, ranljiva, pozitivna in z vedenjem, da zmorem vse. Pupina žirafica in vonj po vseh spominih, ujetih vanjo. Mehak plišast srček, ki sem ga pograbila iz škatle. Oboje mi v tem trenutku pomaga in po drugi strani boli še bolj. Do točke, ko se zlijem z bolečino in ji pustim, da traja. Naj traja v neskončnost, predam se ji. Ne vdam, ampak predam... Da jo začutim v vsej svoji polnosti, zakaj bi se ji izogibala. Hočem čez njo, skozi njo, da bo(m) zares. Čutila, prebolela, izgorela, preživela.. Potopim se vanjo in Tomijev glas mi pomaga, daje neko trdnost. Ja saj vem, moji Siddhi. But... Been with me through sooo many stuff, da... Moraš najti način, ki ti pomaga.. Zame je to to. Narava. Tla pod nogami, t...

Not always rainbows and butterflies

Na željo prijateljice sem napisala nekaj vrstic mojega razmišljanja o odnosih, ko pač le-ti niso tako rožnati.. In ko ne moremo več.. Ko se teorija začne prepletati s prakso in ugotoviš, da tvoja resnica morda ni resnica nekoga drugega, čeprav živita v navidez istem svetu. In se učiš sprejemati drugačnost in to da vsak hodi svojo pot v svojih unikatno ponošenih čevljih. In morda enkrat končno prideš do spoznanja, da je sreča v tem, da pustiš vsakemu, da je to kar je. In da tudi sebi dovoliš, da si ti. In ne pustiš, da tvoje življenje u(s)merjajo drugi.. ~  Tudi sama se v bistvu že ves čas ukvarjam s točno tem vprašanjem: kaj pa glede tistih, ki jih ponavadi ne moreš kar tako »skenslat«. Kaj če so toksični tvoji najbližji..? Morda narediš največ za svojo boljšo prihodnost s tem, da se fizično distanciraš.. Čimprej. Vsaj za določen čas. Predvsem, da daš vsaj sebi prostor, da zadihaš in zagledaš stvari manj obremenjeno, z distance. Težko biti psihično močen, če si vsak dan ...