Po dolgem času se spet javljam na svojem prostorčku, neučakana, da začnem. Tale post bo verjetno malo daljši, malce bolj oseben, pa vendar... Napisan, da morda komu pomaga in da osvobodi vse tisto, kar v meni vre že nekaj časa. Spremembe so edina stalnica v življenju, pravijo. Moje življenje se je nedavno obrnilo na glavo, reorganiziralo, scentrifugiralo. :) V dobrem smislu. No, lahko bi rekla, da je bilo ufff zelo hudo, težko, čustveno... Vendar na koncu edino prav. Odločila sem se, da zaupam. Sebi, njemu, vesolju. Prišel je čas. Čas zame, da najdem sebe, zaživim v vsej svoji biti, postanem bolj jaz kot sem kadarkoli bila. Iz dneva v dan sem ga prelagala, se izmikala, si zatiskala oči. Vendar v sebi vedno bolj čutila, da moram spremeniti smer. Da moram stopiti na svojo pot, pa čeprav me je bilo tako strah, da sem se tresla celo na fizični ravni. Glasek nekje znotraj pa je postajal vedno bolj močan, kljub mojemu upiranju je vztrajno klical po svobodi, me...