Preskoči na glavno vsebino

Objave

Surrendering

.:: I don't know where the path is taking me, but I am here now, always. Swimming through the depths of the darkness and the light. Allowing it all... Surrendering. I don't have to like it, but I also don't have to be afraid of it. This is what the bottom teaches you... Lessons that you can't even put to words. And sometimes... Oftentimes.. It takes quite a few rock bottoms.. To fully accept how you know nothing about what Life is really doing. It is slowly but surely  b r e a k i n g  you  o p e n     No instructions, no one to applaud you for sitting in the darkness and wandering through it, no hint of light to see where the Sun still shines. But you start to connect with yourself more - with the deepest and the most unknown/'unlovable' parts of yourself. And when you think you can't go on... It breaks you... Well, not really you, but the shell..   And it makes you lighter. Sometimes softer, oftentimes more unapologetic. Definitely truer.  Life happe...

Everything is an opportunity to liberate yourself

  .:: Everything can be a doorway to 'your own' liberation   ..but never forget - in the depths of your Being, you are already free.  No matter what is happening on the surface, the stillness within remains untouched - peaceful, loving and free. 

'No face' meditacija

Po dolgem času nova objava :) Tokrat malo drugačna, a po drugi strani zame tako naravna. Za nekoga najbrž ne ravno meditacija v klasičnem pomenu besede, vendar vsekakor preprosta in učinkovita praksa, do katere sem prišla zelo spontano. Upam, da še komu 'razsvetli' kakšno obzorje 🙏💙 Zvečer, tik pred spanjem (prej lahko naredite tudi par vaj raztezanja/nežnega tresenja telesa - 'body shaking' - TraumaReleaseExercises) - se postavite pred ogledalo (osvetlitev prostora naj bo zelo blaga, skoraj tema) in se preprosto glejte v oči ali kak drug del obraza, če vam je tako lažje. V nekaj sekundah bo vaš vid postal meglen (pomaga, če ne mežikate), vaš obraz (podoba v ogledalu) pa bo začela bledeti, izginjati.. Včasih podoba v ogledalu najprej spremeni obliko, zatem sledi izginjanje posameznih delov obraza, medtem ko vi še vedno čutite, da ste = da obstajate.. Vaja vas nemudoma popelje v občutenje vaše prave 'Biti' - dobesedno vidite/občutite, da ste 'duh' - v o...

The Four Agreements

  Always a good reminder :)

Ne bodi kot drugi

  Včasih.. Samo rišem, pojem, pišem. Včasih.. Pomaga samo sonček in skodelica vročega čaja in inspiracijski quoti in besedila komadov, ki sežejo do srca. Včasih.. Je najbolj zdravilna najbolj anksiozna slikarija.. In petje s pavzami za solze, ko se glas zalomi ob pomenu in spominih. Risalni listi polni barv in zamahov, se iz zdolgočasenih in žalostnih prelevijo v iskrive in vznemirljive, melodije iz pesmi v pesem prehajajo v bolj upajoče, pozitivne in samozavestne. Samozavedne ;) Včasih.. Se zavem, kako je dobro, če samo si. Brez nalepk, brez preteklosti, brez misli na prihodnost. Samo ti, tukaj in zdaj. Ugotavljam, da sem nenormalno sita tega ponorelega sveta, zadnja leta bolj in bolj.. Težim k svojemu miru, k svojemu ravnovesju in k svojim skritim kotičkom ustvarjalne energije.. Zakaaj bi jo morali deliti s svetom, zakaj bi se morali promovirati, zakaaj biti del socialnih omrežij.. Ker v to smer narekuje sodobna družba? Itak že od nekdaj nisem ravno del nje.. V bistvu mi to dejst...

You will bloom again ♡

  Sometimes there are moments of complete darkness that you must go through to find your way towards healing. There will be difficult days, moments of struggle.  Some days you will notice growth, other days you won't.  But if you keep on walking, knowing that the light isn't far away, you will slowly start to notice hope blooming in your heart again.  #poetryofdhiman

Leave the past in the past (let go&trust)

::: Po dolgem času en moj inspired zapis, mislim, da ne bo predolg.  😛  Bom zapisala res le bistvo, ki se mi je do sedaj izluščilo. Stvari, ki so se mi 'zložile' v zadnjih mesecih, da ne rečem v zadnjih dveh tednih  Lahko jih zapišem z že znanimi izreki v angleščini... Ker mi tako pač ležijo in ostajajo v mislih  Resnično so mi kot en tak opomnik vsak dan sproti..., pa upam, da kakšen mini uvid dobi še kakšna dušica, ki tole bere  🤗  Torej.. Kar mi je pomagalo, mi pomaga oz iroma kaj vedno bolj dojemam in se trudim sprejeti tudi zares, v sebi in v svojih dejanjih (and believe me, to je bil zame večletni proces). Leave the past in the past. Let go and trust what is here now and what is coming. Trust the magic of new beginnings.   Invest in people who  invest in you.  At least   look for * the balance *. Ful pomembna lekcija!!  Sem bila na hitrco, ane ane!   Ču dež:) Happy Summer Solstice, everyone!! 🌞🌞🌞 Im...

Dotik neskončnosti

~  V dlani držim To nepopisano bitje Dotik neskončnosti Poglej ga vidiš, čutiš? Bije v ritmu njenih not.. Mala pojava iskric, ki prsketajo Preplet čustev v njunih barvah Ljubljen že od nekdaj in za vedno Mežika v soju njenega sveta.. Čarobni občutki Kipeli in se vrteli v drobcih časa že milijone let V galaksije si odet Kot zvezdni prah Pripotoval na naš planet Da zasiješ in poveš, da vse je možno Da vse prihaja skupaj In da ljubezen vedno najde pot Zasije tam, kjer najbolj skeli Poboža Pomiri Ljubezen celi rane Ljubezni je mar Ljubezen pride in ostane Verjame Ne mine Ustvarja prelepe spomine In greje, ko luna zasije. Ljubezen si ti, je on in bo vedno tu V neskončni melodiji vetra Ki pluje skozi sivkina polja V nežni sapi pomladne rose Ki zjutraj zaobjame travnik In poskoči od veselja, ko se je dotakne sonce Ljubezen je v kapljicah jutranjih regratovih bilk In v malih prstkih in v prvih nasmehih Prv...

Every ending is just a new beginning ♡

 ~ Včeraj zvečer je moje srce neskončno bolelo. Krvavelo. Samo Edini na max-volume. Solze, ki mehčajo bolečino. In hvaležnost za vse kar je bilo. Čisto vse. Brez vsega tega ne bi bila jaz. Brez vsega lepega in vsega bednega in težkega ne bi bila to, kar sem. Močna, ranljiva, pozitivna in z vedenjem, da zmorem vse. Pupina žirafica in vonj po vseh spominih, ujetih vanjo. Mehak plišast srček, ki sem ga pograbila iz škatle. Oboje mi v tem trenutku pomaga in po drugi strani boli še bolj. Do točke, ko se zlijem z bolečino in ji pustim, da traja. Naj traja v neskončnost, predam se ji. Ne vdam, ampak predam... Da jo začutim v vsej svoji polnosti, zakaj bi se ji izogibala. Hočem čez njo, skozi njo, da bo(m) zares. Čutila, prebolela, izgorela, preživela.. Potopim se vanjo in Tomijev glas mi pomaga, daje neko trdnost. Ja saj vem, moji Siddhi. But... Been with me through sooo many stuff, da... Moraš najti način, ki ti pomaga.. Zame je to to. Narava. Tla pod nogami, t...

Not always rainbows and butterflies

Na željo prijateljice sem napisala nekaj vrstic mojega razmišljanja o odnosih, ko pač le-ti niso tako rožnati.. In ko ne moremo več.. Ko se teorija začne prepletati s prakso in ugotoviš, da tvoja resnica morda ni resnica nekoga drugega, čeprav živita v navidez istem svetu. In se učiš sprejemati drugačnost in to da vsak hodi svojo pot v svojih unikatno ponošenih čevljih. In morda enkrat končno prideš do spoznanja, da je sreča v tem, da pustiš vsakemu, da je to kar je. In da tudi sebi dovoliš, da si ti. In ne pustiš, da tvoje življenje u(s)merjajo drugi.. ~  Tudi sama se v bistvu že ves čas ukvarjam s točno tem vprašanjem: kaj pa glede tistih, ki jih ponavadi ne moreš kar tako »skenslat«. Kaj če so toksični tvoji najbližji..? Morda narediš največ za svojo boljšo prihodnost s tem, da se fizično distanciraš.. Čimprej. Vsaj za določen čas. Predvsem, da daš vsaj sebi prostor, da zadihaš in zagledaš stvari manj obremenjeno, z distance. Težko biti psihično močen, če si vsak dan ...

Vera.

Vila na moji rami Razprostira svoja bela krila Da ne bi pozabila Te magične in tako preproste resnice Ki je v meni V tebi V drevesih in povsod Ta pojava odeta v neskončno radovednost in neskončno trdnost, ki je ne določa. Ta pojava Skrita v vsakem mojem verzu V vsakem novem bitju, ki pride na ta svet Da bi bil priča Čudovitemu odkritju Samega sebe Tako znanega A hkrati nepoznanega Vse do tiste točke, ko sivina kaplja čez. Vse do tiste ceste, ki staplja v mavričnost teles.. ~ P.s.: beli moj metuljček, hvala. Čeprav nisi veliko imela, si mi veliko dala. Mežikam v nebo ;)

..justSomeThoughts..

To experience. To see, to feel. To embrace. To accept, what is.. And to be brave enough to let go.. Keep moving foward no matter what. Keep on believing. U know what they say: »Fall down 7 times, stand up 8.« In še ena zlajnana, ampak močno upam, da resnična: »Time heals everything..« Maybe not heals, but I think it gets easier. Sprejmi, odpusti, spusti. Ufff, lekcije in učenje. Never ending journey. That's life; sometimes so beautiful and sometimes so hard. But - tough times build strong people! Never give up ♥