Preskoči na glavno vsebino

Objave

Every ending is just a new beginning ♡

 ~ Včeraj zvečer je moje srce neskončno bolelo. Krvavelo. Samo Edini na max-volume. Solze, ki mehčajo bolečino. In hvaležnost za vse kar je bilo. Čisto vse. Brez vsega tega ne bi bila jaz. Brez vsega lepega in vsega bednega in težkega ne bi bila to, kar sem. Močna, ranljiva, pozitivna in z vedenjem, da zmorem vse. Pupina žirafica in vonj po vseh spominih, ujetih vanjo. Mehak plišast srček, ki sem ga pograbila iz škatle. Oboje mi v tem trenutku pomaga in po drugi strani boli še bolj. Do točke, ko se zlijem z bolečino in ji pustim, da traja. Naj traja v neskončnost, predam se ji. Ne vdam, ampak predam... Da jo začutim v vsej svoji polnosti, zakaj bi se ji izogibala. Hočem čez njo, skozi njo, da bo(m) zares. Čutila, prebolela, izgorela, preživela.. Potopim se vanjo in Tomijev glas mi pomaga, daje neko trdnost. Ja saj vem, moji Siddhi. But... Been with me through sooo many stuff, da... Moraš najti način, ki ti pomaga.. Zame je to to. Narava. Tla pod nogami, t...

Not always rainbows and butterflies

Na željo prijateljice sem napisala nekaj vrstic mojega razmišljanja o odnosih, ko pač le-ti niso tako rožnati.. In ko ne moremo več.. Ko se teorija začne prepletati s prakso in ugotoviš, da tvoja resnica morda ni resnica nekoga drugega, čeprav živita v navidez istem svetu. In se učiš sprejemati drugačnost in to da vsak hodi svojo pot v svojih unikatno ponošenih čevljih. In morda enkrat končno prideš do spoznanja, da je sreča v tem, da pustiš vsakemu, da je to kar je. In da tudi sebi dovoliš, da si ti. In ne pustiš, da tvoje življenje u(s)merjajo drugi.. ~  Tudi sama se v bistvu že ves čas ukvarjam s točno tem vprašanjem: kaj pa glede tistih, ki jih ponavadi ne moreš kar tako »skenslat«. Kaj če so toksični tvoji najbližji..? Morda narediš največ za svojo boljšo prihodnost s tem, da se fizično distanciraš.. Čimprej. Vsaj za določen čas. Predvsem, da daš vsaj sebi prostor, da zadihaš in zagledaš stvari manj obremenjeno, z distance. Težko biti psihično močen, če si vsak dan ...

Vera.

Vila na moji rami Razprostira svoja bela krila Da ne bi pozabila Te magične in tako preproste resnice Ki je v meni V tebi V drevesih in povsod Ta pojava odeta v neskončno radovednost in neskončno trdnost, ki je ne določa. Ta pojava Skrita v vsakem mojem verzu V vsakem novem bitju, ki pride na ta svet Da bi bil priča Čudovitemu odkritju Samega sebe Tako znanega A hkrati nepoznanega Vse do tiste točke, ko sivina kaplja čez. Vse do tiste ceste, ki staplja v mavričnost teles.. ~ P.s.: beli moj metuljček, hvala. Čeprav nisi veliko imela, si mi veliko dala. Mežikam v nebo ;)

..justSomeThoughts..

To experience. To see, to feel. To embrace. To accept, what is.. And to be brave enough to let go.. Keep moving foward no matter what. Keep on believing. U know what they say: »Fall down 7 times, stand up 8.« In še ena zlajnana, ampak močno upam, da resnična: »Time heals everything..« Maybe not heals, but I think it gets easier. Sprejmi, odpusti, spusti. Ufff, lekcije in učenje. Never ending journey. That's life; sometimes so beautiful and sometimes so hard. But - tough times build strong people! Never give up ♥

Blueberry zajtrk

ČARovniJA ♥

  ~ Krhkih rožic k soncu verovanje Njihovo vsezaupajoče se cvetenje in samozavestno vzpenjanje Dokler pač je Čas življenja čarovnije. Koprnenja po ljubezni polno vsepovsod Oko išče naokoli Išče uspeha metod Nazadnje pokuka vase In najde Pikico rdečo Oblak rožnate Neskončno zaupanje In dotik miline bivajoče v tisti gmoti sredi sebe V tistem bistvu sredi dirjajočega dogajanja V oazi svojega obstoja V svojem srcu, ki nikoli ne obsoja. To je ljubezen. Tista, ki ve. Verjameš, da resnična je..? ~

..