Preskoči na glavno vsebino

Objave

Vera.

Vila na moji rami Razprostira svoja bela krila Da ne bi pozabila Te magične in tako preproste resnice Ki je v meni V tebi V drevesih in povsod Ta pojava odeta v neskončno radovednost in neskončno trdnost, ki je ne določa. Ta pojava Skrita v vsakem mojem verzu V vsakem novem bitju, ki pride na ta svet Da bi bil priča Čudovitemu odkritju Samega sebe Tako znanega A hkrati nepoznanega Vse do tiste točke, ko sivina kaplja čez. Vse do tiste ceste, ki staplja v mavričnost teles.. ~ P.s.: beli moj metuljček, hvala. Čeprav nisi veliko imela, si mi veliko dala. Mežikam v nebo ;)

..justSomeThoughts..

To experience. To see, to feel. To embrace. To accept, what is.. And to be brave enough to let go.. Keep moving foward no matter what. Keep on believing. U know what they say: »Fall down 7 times, stand up 8.« In še ena zlajnana, ampak močno upam, da resnična: »Time heals everything..« Maybe not heals, but I think it gets easier. Sprejmi, odpusti, spusti. Ufff, lekcije in učenje. Never ending journey. That's life; sometimes so beautiful and sometimes so hard. But - tough times build strong people! Never give up ♥

Blueberry zajtrk

ČARovniJA ♥

  ~ Krhkih rožic k soncu verovanje Njihovo vsezaupajoče se cvetenje in samozavestno vzpenjanje Dokler pač je Čas življenja čarovnije. Koprnenja po ljubezni polno vsepovsod Oko išče naokoli Išče uspeha metod Nazadnje pokuka vase In najde Pikico rdečo Oblak rožnate Neskončno zaupanje In dotik miline bivajoče v tisti gmoti sredi sebe V tistem bistvu sredi dirjajočega dogajanja V oazi svojega obstoja V svojem srcu, ki nikoli ne obsoja. To je ljubezen. Tista, ki ve. Verjameš, da resnična je..? ~

..

Notranji mir

Kaj je notranji mir, kako ga doseči? Verjetno tisto stanje v nas, ko se počutimo pomirjene s seboj in z okolico, ne glede na to, kaj se dogaja v našem zunanjem svetu.(?) Težko je to doseči. Vem, da je odvisno od mene same, od moje pripravljenosti, resnične pripravljenosti. Kajti dokler me določene zadeve še vedno (pri)zadanejo v bistvo, bolijo in vznemirjajo moj notranji svet, potem še nisem tam. Dokler nekomu dovolim, da vpliva na moje počutje. Ne vem, morda na neki točki res prideš tako globoko, da nimaš druge, kot da sprejmeš. Tudi vse te bedne občutke. Mogoče je to tista odrešitev, ki jo iščem. Kopljem globlje, želim si pomagati, želim ozdraviti ta del mene, ki je morda ključen. Edini delček, ki me še premika kot da je v meni neurje in mi ne pusti svobodno zadihati. No, sama si ne pustim. Sama te rane ne ozdravim, ampak jo kar naprej odpiram in poglabljam+rijem po njej, da je že prav neznosna.. Heh, mogoče je pa res nekaj na tem, da največje trpljenje prinaša tudi najv...

..naj ti iz srca sije mavrica ;)

  Še vedno sem tu, še vedno pišeeem, moji zvezki se polnijo, ravno ta teden sem napolnila novega (pa sem mislila, da ga bom imela vsaj še do konca septembra). :) Blogec pa je malo sameval, vem..  Zadnji meseci so bili zame še posebno težki. Ne bom se spuščala v podrobnosti, vem samo to, da se ne bom predala!! Ne bom pustila, da me nižje energije potegnejo vase. Pomembno je, da se potrudimo najti srečo tudi v dneh, ki niso tako rožnati. Kako bi bilo življenje lepše oz. kako bi lahko vsi živeli mirno in v harmoniji, če bi vsak pometal samo in res izključno le pred svojim pragom.. Sama sem se vedno kljub vsemu trudila (in se še) užiti vsak lep trenutek posebaj. Še bolj cenim svoje spešl osebice in prijetne ljudi in preproste stvari. Ni samoumevno, da si zdrav, da imaš streho nad glavo, da ti je toplo, da imaš hrano, toplo vodo, internet, ljudi, ki te podpirajo in verjamejo vate. Vse to so stvari, ki jih je treba ceniti vsak dan sproti! Hvaležna sem za Sonce, ki vsako ...